Pot domov

Najbolj udoben prevoz domov je z avtom. Pri tem lahko držite mladiča v naročju. Če cvili, ga potolažite. Dobro je, če mladič vsaj 3 ure pred odhodom ne dobi hrane. Priporočljivo je mladičku vsaj 1 uro pred vožnjo dati tableto proti slabosti.  Naj prva vožnja z avtomobilom ne bo mladičkova slaba izkušnja, ki si jo bo zapomnil celo življenje. Psom lahko postane slabo že samo ob pogledu na avtomobil, njihova slabost pa izvira iz prve negativne izkušnje.

Že pred prihodom mladiča, mu določimo bivališče. Pes je družabno bitje in zato mu najbolj ustreza, če lahko živi v neposredni bližini človeka, ki mu nadomešča njegovo krdelo. Osamitev mladiča je povsem neprimerna in jo redko prenesejo brez posledic – motenj v obnašanju. Seveda se vsak pes sčasoma nauči, da je gospodar ali vsa družina po nekaj ur na dan odsotna in ponavadi te ure prespi. Vendar naj pes ne bi  bil predolgo sam.

Za mladička je odstranitev iz legla precej hud udarec, ker se nenadoma znajde v popolnoma tujem okolju. Zato je priporočljivo, da imate mladička vsaj prve dni, dokler se ne navadi na novo okolje, s svoji bližini, v stanovanju, hiši. Ko nekoliko odraste, ga lahko, če ne gre drugače, daste v primeren pesjak, čeprav ni nobenega razloga, da ga ne bi stalno imeli v stanovanju ali hiši, če vam to odgovarja. Psu zagotovo najbolj ugaja gospodarjeva bližina.

Ležišče naj bo udobno in preprosto za čiščenje. Najbolj primerna je blazina iz penaste gume, prevlečena s prevleko iz vlaken, ki jo lahko zamenjamo in operemo. Sintetika lahko povzroča alergije. Ležišče postavimo v miren kot, kjer bo imel mladič pregled nad prostorom in kjer ni prepiha niti vira toplote – peč, radiator. Večina mladičev je zelo zadovoljna,  če jim ponudimo »brlog«, to so lahko različne kletke, ki imajo spredaj odprtino za vhod. Tu se počutijo varne.  Kletke imajo še eno dodatno prednost. Navajanje mladiča na sobno čistočo. Mladiček se bo nagonsko potrudil, da bo njegov brlog ostal čist. Kletka bo mladička prisilila, da bo stisnil zobe in počakal, dokler ga ne boste odpeljali na prostor, kjer se bo olajšal. Prve dni bo mladič ponoči cvilil, ker se bo počutil osamljenega. Takrat ga pomirite s tihim glasom.

Sobna čistoča Z navajanjem na sobno čistočo začnete že prvi dan, še preden mladič prestopi prag novega bivališča. Že preden mladiča nesete v stanovanje, ga postavite na prostor, ki ste ga določili za iztrebljanje. Ta naj bo poraščen s travo ali vsaj pokrit s peskom, po možnosti ne na sosedovem vrtu, prav gotovo pa ne kje v bližini otroškega igrišča. Naj bo hitro in lahko dosegljiv. Po razburljivi vožnji bo mladiček gotovo kmalu opravil potrebo. Takoj ga pohvalimo in nagradimo z božanjem. To je že začetek navajanja na sobno čistočo, pri katerem se morate držati naslednjih načel:

  • Če je le mogoče, naj bo mladič pod stalnim nadzorom. Samo tako boste pravočasno opazili, ko bo nakazal, da želi na potrebo,
  • Določite mu prostor za iztrebljanje in ga vedno nosite na ta prostor. Če stanujete v višjem nadstropju ali če ste vsak dan dlje odsotni (mladiček zdrži največ 2 uri), je to lahko tudi plitek zaboj s časopisnim papirjem ali plenico. Na dnu zaboja pustite vedno list umazanega papirja, da bo njegov vonj mladiča privabljal.
  • Psa hranite v rednih obrokih, vedno ob istem času in na istem mestu. Vsako hranjenje in pitje vode namreč vzbudi refleks iztrebljanja.
  • Zmeraj, ko se mladič zbudi, po vsakem zaužitju hrane ali vode, vsakem dolgotrajnem žvečenju, grizenju igrač ali kosti, zmeraj ko vohlja po tleh, ko se vrti v krogu ali po kakšnem razburljivem dogodku, lahko pričakujete, da bo šel mladiček na potrebo. Zato ga v teh primerih odnesete (kasneje odpeljete) na prostor, da se bo iztrebil. Vonj prejšnjih iztrebkov ga bo spomnil, zakaj je tam. Ko opravi potrebo, ga izdatno pohvalite.

Do starosti 3 mesecev mora mladiček na potrebo precej pogosto, približno na vsake 2 uri. Pozneje lahko zdrži dlje. Odraslim psom zadostuje, če se iztrebljajo 2 do 3 krat na dan.

Zvečer mladiča peljete ven čim bolj pozno, vsekakor pa vsaj 3 ure po zadnjem obroku. Če ga imate čez noč v kletki, vam bo potrebo nakazal s cviljenjem, da ne bi onesnažil ležišča. Zjutraj ga čim bolj zgodaj odnesete ven.

Če se zgodi nesreča, mladička nikakor ne smete kaznovati (potiskanje nosa v iztrebke, zmerjanje, kričanje, udarci). Mladiček se ni podelal nalašč, da nam bi nagajal, ampak verjetno po vsej verjetnosti zato, ker zadeve še ni dojel, ali pa ni mogel zdržati. Če ga boste v takih primerih kaznovali, se bo zgodilo, da bo izgubil zaupanje v vas in bo prepoved iztrebljanja povezal samo z vašo prisotnostjo. Ko boste navzoči, bo potrebo zadrževal. Poiskal si bo skrite kotičke in jo tam v miru opravil.

Pravilno ravnanje je takole: če zalotite mladička pri dejanju, ga hitro odnesite na njegov za to določen prostor, da potrebo tam dokonča in ga potem pohvalite.

Če pa najdete že lužico ali kupček, ga brez besed pospravite in mesto zdrgnite z detergentom, povrhu pa še s kisom, da odpravite volj, ki bi privabljal mladiča k ponovnemu dejanju. To storimo, ko mladiča ni poleg.

Če se boste držali omenjenih načel, bo mladiček precej hitro čist. Pri nekaterih traja nekaj dni (če so pod stalnim nadzorom), pri drugih dlje, posebno če so večkrat prepuščeni sami sebi. Pomembno je le, da mladička opazujemo in ste vztrajni.