Prvi tedni
V prvih 14 dneh življenja se mladič zaveda le samega sebe, reakcije na stike z okoljem so refleksne in prirojene. Čas mu mineva med sesanjem, iztrebljanjem in spanjem. Ko začuti lakoto, poišče sesek in refleksno začne sesati. Sproščanje refleksa sesanja mu povzroča ugodje, zato mladiči, ki so ostali brez matere, kljub zadostni umetni prehrani večkrat sesajo v prazno.
Novorojeni mladiči imajo že dobro razvit čut voha. Zato si dobro zapomnijo vonj seska, kar povzroča velike težave pri hranjenju z dudo, če so mladiči že sesali pri materi. Okus ni posebno razvit, saj so ugotovili, da po dudi enako radi pijejo sladko mleko kot grenak čaj.
Refleks iztrebljanja vzbudi psica tako, da liže trebušček, spolovila in zadnjik. Psica tudi požre iztrebke mladičev in tako je ležišče čisto.
Prve dni življenja mladiči sesajo vsaki dve uri ali še bolj pogosto. Preostali čas prespijo. Če jih opazujemo med spanjem, vidimo, da jim trzajo mišice nog in telesa. To je povsem normalen pojav, nekakšno urjenje mišic in znamenje, da mladiči dobro napredujejo. Če v spanju ne trzajo, so to znamenja bolezni, tak mladič ne bo shodil.

Tretji teden
Tretji teden življenja je t. i. prehodno obdobje. V tem času mladič navezuje prve zavestne stike z okoljem.
Med 12. in 15. dnevom se odpreta očesni reži in mladiči spregledajo. Sprva zaznavajo le svetlobo. Ker še ne obvladajo mišice zrkla, škilijo. Okrog 21. dneva je vid že dobro razvit.
Mladiči slišijo že na začetku 3. tedna, na neznane glasove se odzivajo s strahom, pritisnejo se k tlom. V tem času se začnejo zanimati za neposredno okolico. Ovohavajo brate, sestre, mater, predmete v gnezdu in jih ližejo, otipavajo s tačkami ter poskušajo ugrizniti.
Vse to poteka počasi, ker mladički še ne obvladujejo popolnoma svojih mišic. V tretjem tednu starosti tudi prodira mlečno zobovje. Okoli 21. dneva starosti naj bi vzreditelj začel z dohranjevanjem.
Poleg jokanja, ki je bilo doslej edini način glasovnega izražanja, slišimo iz gnezda tudi občasno cviljenje, prve poskuse lajanja in renčanja, ki še ni prava grožnja. Če namreč »grozečega« mladiča primemo, ponavadi zacvili od strahu ali  otrpne. Pojavi se nov način gibanja, plazenje preide v nerodno hojo. Mladiči se zaletavajo sem in tja po gnezdu in se urijo v teku. Ob koncu 3. tedna z gibanjem nimajo več težav. Kot izraz veselega razpoloženja opazimo mahanje z repkom.
Pri treh tednih starosti so možgani mladičkov že toliko razviti, da so se že sposobni naučiti preprostih stvari. Tudi v 3. tednu vzreditelj še nima posebne vloge, razen tega, da skrbi za psico.

4. do 12. teden starosti
V 4. tednu se začne obdobje socializacije, ki je v razvoju psa zelo pomembno. Takrat se oblikujejo osnove poznejših osebnostnih značilnosti odnosa med psom in človekom.
Z začetkom 4. tedna življenja mladički prvič zapustijo gnezdo, in sicer prve dni samo zato, da se iztrebijo. Pozneje pa ostanejo zunaj dlje časa. V tem času jih psica večinoma doji kar stoje ali sede, v gnezdu ali zunaj njega. Ob sesanju mladiči udarjajo s taco po mlečni žlezi psice. Iz teh gibov se razvije prošnja za hrano ali ljubkovanje, ki jo psi izražajo z dajanjem tačke pozneje. Izraz prošnje je tudi suvanje z nosom v gospodarjevo roko ali obraz. Te kretnje so se razvile iz gibov, s katerimi mladič išče materin sesek.
Mladiči, stari štiri teden, spijo veliko manj kot prej. Ne spijo več na kupu, ampak ležijo drug ob drugem. Lahko že uravnavajo telesno toploto. Med spanjem opazimo, da trzajo mišice nog in telesa ter celo cvilijo, to naj bi bilo nekaj podobnega sanjanju.
Zdaj kužki vsak dan več časa porabijo za igro, ki je čedalje bolj raznolika. Gibljejo se že precej spretno. Že v 4. do 5. tednu se igrajo borbene igre ter lov na »plen«.  Boj med dvema ali več nasprotniki lahko spremlja že grozeče renčanje in bevskanje in če se eden od »bojevnikov« spozabi, cviljenje drugega. Pri tem se mladiči že učijo, do kod lahko gredo, ker jim prizadeti ponavadi vrnejo milo za drago. Večkrat se igra s tem konča.
Lahko že opazimo kretnje podrejanja močnejšemu (ležanje na hrbtu), povabila za igro (psiček se spredaj zniža, požene in izzivalno skače proti nasprotniku ter maha z repom in laja ali cvili). Mladiči v igri že prenašajo predmete v gobčku ter jih čuvajo (branijo) pred drugimi.
Prvi del obdobja socializacije, ki traja približno do 7. ali 8. tedna, imenujemo tudi obdobje vtisnjenja. To pomeni, da vse kar mladiček doživi ali spozna, se močno vtisne v njegovo zavest. Takrat spozna svoje brate in sestre za predstavnike svoje vrste in se socializirano vklopi v okolje, v katerem živi.
Mladiči, ki v tem obdobju nimajo možnosti za navezovanje stikov z ljudmi, se bodo tudi pozneje izogibali pristnemu stiku n bližini človeka. Človek bo zanje vedno tujec, pred katerim se bodo branili tudi z ugrizi. Zato že od petega tedna naprej mladička privajamo na družbo ljudi. Vzreditelj naj ga občasno vzame iz legla, ga pestuje in se igra z njim. Stiki z ljudmi naj bodo za mladička prijetni. S tem zasnujemo poznejše sodelovanje med psom in človekom.
Ob koncu prvega dela socializacije, torej pri 8. tednih mladiči navadno zapuščajo leglo, ker se preselijo k novim lastnikom. Mladiči, prezgodaj vzeti iz legla, se preveč navežejo na ljudi in ko odrastejo, včasih tudi spolni interes usmerjajo na človeka. Med 8. in 10. tednom starosti mladiči preživljajo »obdobje strahu«. Neprijetne stvari, ki jih doživijo v tem obdobju, se jim vtisnejo v spomin in lahko prispevajo k razvoju določenih motenj v obnašanju. Zato ni dobro takega mladiča predolgo puščati samega.
Osebek, ki nimajo dovolj časa, da bi se veliko ukvarjale z 8 tedenskim mladičem, naj vzamejo starejšega mladiča, ki je bil pri vzreditelju ustrezno socializiran, navajen na ljudi.

13. do 16. teden starosti – obdobje določanja ranga
V tem obdobju je zadnji čas, da si pridobite avtoriteto, če si je še niste. To vam bo uspelo le, če boste psa učili, stalno postavljali zahteve, ki naj bi jih izpolnjeval. Večkrat na dan po nekaj minut ponavljajte vse vaje, ki ste jih učili. Ne pozabite na igro, ki pa je lahko že bolj zahtevna. Pomembno je, da psa navdušite, da bo sodeloval z vami. Tako na sprehodih lahko mladiču že postavljate določene naloge. Sprehode lahko popestrijo npr. hoja po prevrnjenem deblu ali deski, plezanje na kup peska, bredenje plitkega potoka, plezanje skozi cev itn. Zdaj naj pes že nekaj minut počaka v položaju sedi ali prostor, preden ga pokličete.
Med sprehodom se večkrat skrijte, da vas kuža išče. Tako se bo navadil, da bo stalno pazil na vas in se nikoli ne bo preveč oddaljil. Čim manj ga kličite k sebi. Pes se namreč na to navadi in se sploh ne trudi, da bi sam skrbel, kje ste, saj se mu sami oglašate. Igrajte se tudi »iskanje vodnika«, kar je lahko priprava na poznejše učenje sledenja. Nekdo vam psa pridrži, dokler se ne skrijete in ga potem spusti na mestu, kjer ste izginili. Ko vas kuža najde, ga pohvalite. Pri tem ga ne smete klicati. Naj išče z nosom. Seveda ga na začetku ne obremenjujte s kakšnimi posebno vijugastimi ali zelo dolgimi sledmi.
Lahko mu skrijete tudi predmet (njegovo igračko, žogico) in pustite, da ga išče. Ko ga najde, ga seveda ne pozabite pohvaliti. Če rad prinaša, mu predmet za nagrado vrzite, da ga prinese.
Nikoli ne smete uporabiti sile, temveč psa samo vzpodbujate in pohvalite. Če ne uspe takoj, poskusite spet čez nekaj časa. Psu omogočite tudi stike z drugimi psi, še posebno igre z vrstniki. Priporočljive so šole za mladiče, kjer se bo kuža srečeval z vrstniki. Tako se bo navadil tudi na predstavnike svoje vrste. Vsi normalni odrasli psi spoznajo mladiča in mu ne bodo storili nič žalega. Vedno se pozanimajte pri lastniku tujega psa; če vam zagotovi, da njegov pes ni nevaren, mladiča spustite k njemu.
Mladiča vodimo tudi med ljudi, avtomobile, v mesto, da spozna čim več različnih okolij in stvari. V mestu ga seveda vodite na vrvici! Jemljite ga tudi s seboj na izlete. Tako se bo navadil na tujo okolico in pozneje ne bo kazal plašnosti na tujem ozemlju. Čim manj ga puščajte samega.
Osnovnih povelj psa naj učijo vsi družinski člani, seveda na enak način in s polno doslednostjo. Tako si boste vsi uveljavili potrebno avtoriteto in nadrejen položaj.

5. in 6. mesece – obdobje uvrščanja v krdelo
V tem obdobju lahko postavljate že zahtevnejše naloge. Najbolje bo, če se včlanite v kinološko društvo na vašem področju, kjer boste dobili navodila in napotke za nadaljnje šolanje psa.

Od 6. meseca dalje – puberteta in odraslost
Puberteta je tudi pri psih kritično obdobje v odraščanju, nekakšna meja med otroštvom in odraslostjo. Psi postanejo bolj samostojni, psice doživijo prvo gonitev in tudi v samcih se zbudi spolni nagon.
Pri tem obdobju se v naravi večina psov osamosvoji in ustanovi svoje družine. Domači pes pa ostane vse življenje vezan na gospodarja. V njem vidi starše in vodnika tropa.
Med puberteto boste imeli verjetno večkrat težave z neposlušnostjo. Ne uporabljajte grobe sile! Če se boste držali načel vzgoje, bo kritično obdobje kmalu minilo. V tem obdobju je tudi čas, da začnete z intenzivnim šolanjem psa, če to želite. Psa boste najlažje učili na tečaju kinološkega društva.
Kako dosežete avtoriteto
Mladiču nikoli ne vsiljujte ljubkovanja, saj s tem izgubljate avtoriteto (nadrejeni v krdelu nikoli brez potrebe ne ljubkuje podrejenega). Ko bo mladič potreboval zavetje, bo k vam prišel sam. Takrat ga vzemite v naročje (s tem mu izkažete svojo nadrejenost), kratko pobožajte, potolažite z besedami in potem spustite na tla ter nadaljujte z opravili. Ne smete dovoliti, da bo mladič s svojim obnašanjem – cviljenjem, praskanjem, lajanjem, izsiljeval od vas ljubkovanje in vas tako podredil. Tega se tudi zelo mlad, nedolžen mladiček zelo hitro navadi in vas lahko stalno nadleguje. Držite se načela, da psa pohvalite samo, če je opravil neko dejanje, ki ste ga od njega želeli. S takšnim načinom ravnanja si boste avtomatično ustvarili potrebno avtoriteto.
Kar zadeva avtoriteto in hranjenje, so mnenja lastnikov precej nasprotna. To je vprašanje, ali naj pes gospodarju dovoli, da mu vzame hrano, ali jo lahko brani z renčanjem ali celo z napadom. Torej se pojavlja vprašanje, ali je pes med jedjo nedotakljiv?
Ena od posebnih pravic nadrejenega v tropu, posebno še vodnika tropa je ta, da lahko svojim podrejenim vzame hrano. Če renčijo nanj, jih kaznuje. Če pes torej brani hrano pred vami, očitno ne spoštuje vaše nadrejenosti. To lahko pripelje do precej neprijetnih položajev. Na začetku je vsa družina navdušena, kako mladiček renči, če se kdo med jedjo dotakne njegove sklede. Konča pa se ponavadi tako, da mladiček odraste v odraslega psa z razvito močjo telesa in glasu in med jedjo še vedno ne pusti nikogar v prostor, kjer stoji njegova skleda. Dogaja se celo, da odrasli pes brani tudi ostale prostore stanovanja pred svojimi »gospodarji«, posebno če ima kost ali kaj podobnega. Taki ljudje postanejo veliki reveži in ujetniki »svojega psa«, saj pri njih odloča pes, kdaj bodo lahko šli v spalnico, kopalnico, itn.
To morate preprečiti že v rani mladosti! Poleg tega morate mladička navaditi, da mu lahko zmeraj, ob vsaki priložnosti sežete v gobec, ne da bi bili v nevarnosti.
Medtem ko mladič je, se mu večkrat približajte in ga pobožajte. To naj delajo vsi družinski člani. Lahko mu tudi vzamete skledo za nekaj sekund, nato mu jo s pohvalo vrnete. To delajte večkrat dokler pes odrašča.
Ko mladiček prvič zarenči, se naredite, kot da niste nič slišali, ker vas poskuša le zastrašiti. V tem primeru mu med hranjenjem držite skledo z roko, jo večkrat tudi vzemite in spet vrnite s pohvalo. Ne smete kričati nanj ali ga celo tepsti, ker boste s tem pokazali svojo negotovost. Njegovo renčanje samo prezrite.
V posebno hudih primerih postavite pred psa prazno skledo in mu hrano prinašajte po žlicah. Tako bo vašo prisotnost povezal s prijetnim, torej prinašanjem hrane, ne pa z odvzemom. Vse to ponavljajte, dokler se pes popolnoma ne navadi na hranjenja v vaši prisotnosti.

Če svojega psa ne želite uporabljati za vzrejo, se odločite za kastracijo, oziroma sterilizacijo. S tem se boste izognili morebitnim neprijetnim težavam (pobegi od doma, sparitev z nezaželjenim samcem), kakor tudi omilili vedenje povezano z gospodovalnostjo – dominantnostjo. Poseg se priporoča pri starosti do šest mesecev, ko se spolno obnašanje psa / psice še ni razvilo.
Kastracijo ali sterilizacijo vedno opravi veterinar, oboje pod narkozo!